V današnjem svetu živimo hitro in pogosto presežemo prag svoje vzdržljivosti. Težko priznamo, da nečesa ne zmoremo, saj sistem od nas zahteva pripravljenost na vse večje napore in zmožnost prilagajanja vedno novim nalogam. Stres je postal naš življenski spremljevalec.
Stres je povsem osebna izkušnja, ki nastopi kot posledica porušenega ravnovesja med zahtevami na eni in dojemanjem zahtev na drugi strani.
Nekaj stresa potrebujemo, ker nam pomaga doživljati življenje, kot izpolnjeno in smiselno. Če spoznamo naše reakcije na zunanje in notranje stresorje, lahko postane naš zaveznik. Velikokrat se največje težave na koncu izkažejo za najboljše priložnosti v našem življenju. Odločilno je, kakšen odnos imamo težav, od našega mišljenja in oklepanja navad.
Kronični stres vodi v nastanek bolezni, kot so depresivne motnje, bolezni srca in ožilja, alkoholizem. Narobe je, če stiske zadržujemo v sebi ali se celo "zdravimo" s pomirjevali, alkoholom in nikotinom, ki povečujejo razdražljivost.
Bolje je poseči po naravnih zdravilih, kot so homeopatski pripravki, bachove kapljice ali šentjanževka.
S stresom povezane motnje so najpogostejša skupina duševnih motenj. Druge na lestvici so depresivne motnje, zaradi katerih trpi veliko ljudi, hkrati z njimi pa tudi njihovi bližnji. Kažejo se v potrtosti, brezupu, občutkih brezvrednosti in nebogljenosti, izgubi zadovoljstva, motena sta spomin in koncentracija, telesne težave, od motenj spanja do bolečin in hujšanja. Tesnoba je reden spremljevalec depresivnega razpoloženja, pogoste so tudi samomorilne misli. Bolnikovo doživljanje sveta se močno spremeni in prizadene njegovo samopodobo, umikajo se v osamo in opuščajo aktivnosti, izgubljajo tudi interes za stvari, ki so jih pred boleznijo z veseljem počeli. Kakovost življenja se jim zelo poslabša.
Zdravljenje
Pri blažjih oblikah depresivne motnje pogosto zadošča psihoterapija kot samostojna oblika zdravljenja. Pri težjih oblikah pa je v zdravljenje potrebno vključiti tudi zdravila.
Psihoterapevtske tehnike pomagajo:
* prepoznavati svoje razpoloženje (misli,prepričanja,čustva)
* graditi samozavest
* prevzeti odgovornost za dogajanje in svoje življenje,
* razviti učinkovitejšo komunikacijo in spremeniti ustaljene oblike vedenja
* obvladati stresne situacije
Pomembni so tudi suportivni ukrepi v obliki podpornih skupin, plesno-gibalna terapija in druge oblike dejavnosti, ki so bolniku v veselje (glasba, slikanje,..)
Šport je koristen, pretiravanje je tvegano.
Pri preprečevanju stresa in odpravljanju njegovih posledic igra telesna aktivnost pomembno vlogo. Vsakodnevne aerobne vaje, ki spodbujajo potenje in trajajo od 20- 30 minut, zmanjšajo dovzetnost za stres, psihično občutljivost in mišično napetost.
Ob tem je potrebno povdariti, da samo zmerna telesna vadba telo zdravi in krepi. Tisti, ki s športom pretiravajo, si naredijo enako škodo kot tisti, ki se ne gibljejo.
Ekstremno ukvarjanje s športom in obsesija z gibanjem povzroča zdravstvene težave in skrajšuje življenjsko dobo. Enako je z zdravo prehrano in prehrambenimi dodatki. Z njimi lahko krepimo svojo odpornost, lahko pa postanejo naša obsesija in odvisnost.
Zelo pomembno je učenje tehnik sproščanja, meditacija, joga, tai chi in druge tehnike, ki vplivajo na spremembo našega odziva na stresno situacijo.
Učenje sprostitvenih tehnik je naporno, ker pričakujemo hitre učinke, zelo hitro obupamo ali se naveličamo. Pomembno je vztrajati najmanj mesec dni, oziroma toliko časa, da sploh začutimo spremembo. Bolj ko smo napeti, več časa traja, da pride do pozitivnih učinkov.
Poleg vsega naštetega je pomembno, da uravnotežimo delo in zabavo, da dovolj spimo, se izognemo časovnemu pritisku, se dogovorimo za sprejemljive roke svojih obveznosti, naredimo seznam prednostnih nalog, naučimo se reči NE, v konfliktnih situacijah poskušajmo ohraniti mirnost.
TEHNIKE SPROŠČANJA
Prepričajte se, da vas 5 minut ne bo nihče motil. Vadba se lahko izvaja v sedečem ali ležečem položaju. Zaprite oči, poskušajte začutiti telo in se zavedati danega trenutka.
Trebušno dihanje
1.Počasi in narahlo vdihnite skozi nos. Napolnite samo spodnjo polovico pljuč (trebuh se dvigne, zgornji del prsi ostane miren).
2.Sproščeno izdihnite.
3. Ponavljajte.
Pomirjajoče dihanje
1.Naredite dolg, počasen vdih skozi nos. Najprej napolnite spodnjo polovico pljuč (s prepono), potem še zgornjo. Napnite mišice celega telesa.
2.Zadržite dih in preštejte do 3.
3.Počasi izdihnite skozi stisnjene ustnice, medtem pa sprostite mišice na obrazu, čeljusti, ramenih in trebuhu. Ponavljajte.
Vadite vsaj desetkrat na dan, nekaj tednov.
AVTOGENI TRENING
Trening sestavlja šest standardiziranih vaj. Vsaka se osredotoča na del telesa in ima poseben učinek. V nadaljevanju so predstavljene dve vaji.
1. Vaja teže: »Roka je težka.«
Gesla: Roka je težka ne izgovarjajte, pač pa si ga samo živo predstavljate. V mislih 6x ponovite geslo.
Vstavite stavek: Popolnoma miren sem. Ponovite 6x.
Mnogi občutijo težo že po nekaj ponovitvah vaje, drugi po nekaj dneh, skoraj vsi po mesecu dni. Težave pri doživljanju teže nas ne smejo odvrniti od nadaljnje vadbe, saj ustrezna vadba pripelje do želenega učinka. Ko osvojimo priklic občutka teže v roki, bo zaradi procesa generalizacije sčasoma samodejno prišlo do podobnega občutka v drugi roki, nogah in vsem telesu. Pri doseganju občutka teže ne gre zgolj za subjektiven občutek, pač pa pride do objektivnega popuščanja napetosti in ohlapnosti v mišicah.
Po dveh tednih ukvarjanja z vajo teže se lotimo vadbe toplote, ne glede na to, ali smo dosegli občutek teže ali ne.
2. Vaja toplote »Roka je topla.«
Geslo pravi: Desna roka je zelo topla. Ponovimo 6x in jo kombiniramo s stavkom: Popolnoma miren sem. Celotna vaja torej obsega sugestije: Popolnoma miren sem. Desna roka je zelo težka (šestkrat). Popolnoma miren sem. Desna roka je zelo topla (šestkrat). Popolnoma miren sem. Desna roka je zelo topla (od 6x do 12x).
Rezultat uspešno opravljene vaje se kaže v popustitvi napetosti v žilnih stenah, odprtju kapilar proti površini kože in s tem večjem dotoku krvi.
Po treningu se spet spravite v »normalno« stanje s preklicem, ki se glasi »Roki sta čvrsti, globoko vdihnem in odprem oči.«
Vadite trikrat dnevno, dovolj bo že pet minut.
VIZUALIZACIJA in AFIRMACIJA
Predstavljajte si dogodek, ki vas čaka. Naredite ga prijaznega in pozitivnega. Izberite si svoje geslo in ga vadite. Npr.:«Sem miren.«
Predstavljajte si pozitivno rešitev problema.
Miranda Krašna,dipl.soc.del.,spec.psih.