Motiviranost
Psihoterapija je oblika zdravljenja, ki poteka v obliki razgovora, v katerem ste vi aktivno udeleženi. Zato je uspeh celotne terapije odvisen od tega, koliko si boste v terapiji sami prizadevali in sami kritično odpirali aktualne probleme, do katerih boste prišli, torej od vaše motiviranosti.
Vztrajnost
Osnovni pogoj za terapijo je, da se zavežete k rednemu prihajanju in si življenje organizirate tako, da se seans redno in točno udeležujete, saj so redni obiski predpogoj za učinkovitost psihoterapije. Izjema je le bolezen ali druge urgentne okoliščine. O delovnem dopustu se dogovorimo vnaprej.
Samospoznavanje
Psihoterapija ni svetovanje, ampak aktivno ukvarjanje s samim seboj. Je samospoznavanje, pri katerem ste bolj aktiven od terapevta. Bistvo obravnave je razgovor o vašem življenju, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, o vaših preteklih in aktualnih odnosih, tudi o odnosu s terapevtom, itd. V vašem interesu je, da glasno razmišljate in govorite o problemih, o možnih vzrokih zanje in o možnostih in ovirah za njihovo reševanje ter iščete različne nove poti. Le na ta način vam terapevt lahko pomaga, sicer pa težje ali pa sploh ne.
Odsotnost samocenzure
Aktualne težave so vedno povezane tudi s preteklim življenjem, zato je potrebno iskati te povezave. Tako kot smo se naučili videti, čutiti, presojati in ravnati kot otroci, to ponavljamo kot odrasli. Zato je pomembno, da naglas brez samocenzure govorite o vsem, kar vam pride na misel. Ljudje namreč stvari vidimo včasih drugače kot nekdo, ki ni z njimi neposredno povezan in čustveno vključen, zato terapevt lahko dogodke iz vašega življenja vidi drugače kot vi. Na ta način bodo stvari lahko postale bolj jasne.
Izražanje razmišljanj in občutkov
Vsaka ura se začne tako, da pridete, sedete in začne sami govoriti o tem, kar je tisti hip za vas pomembno. Bistveno za uspeh zdravljenja je, da izrazite vse, kar vam pride na misel in predvsem tisto, kar čutite. Pripovedujete tudi o vaših sanjah ali fantazijah. Prednost dajete tistemu, o čemer vam je najtežje govoriti.V začetku boste morda imeli težave, a se boste sčasoma tega navadili.
Odporih in stranski učinki ob terapiji
Psihoterapija je od časa do časa zelo težka in naporna. Ne boste vedno vedeli, o čem govoriti. Srečali se boste z odpori, tudi motivacija bo občasno manjša. Tudi terapevtski odnos budi najrazličnejša, lahko celo zelo intenzivna čustva in občutke, od najbolj prijetnih pa do najbolj negativnih. O teh občutkih je nujno potrebno spregovoriti.
Trajanje terapevtskega procesa
Tega ni mogoče vnaprej napovedati, saj so spremembe odvisne od več dejavnikov, od katerih so ključni motiviranost in vztrajnost pacienta, njegova kapaciteta za spremembe ter izgradnja terapevtskega delovnega odnosa. Terapija je dolgotrajna, saj se je potrebno naučiti novih načinov reševanja življenjskih situacij, zato pa je potreben čas. Konkretnega trajanja ni mogoče določiti na podlagi nekaj uvodnih razgovorov. Ne smete pričakovati, da bo prav kmalu bolje; to pa tudi ni noben znak, da v vašem primeru ne bo izboljšanja. Simptomi se lahko vračajo, občasno se, zlasti na začetku, lahko celo poslabšajo. Tudi vaši življenjski odnosi se lahko občasno poslabšajo.
Sprejemanje pomembnih odločitev
Dokler traja terapija, brez predhodnega pogovora in premisleka na seansi ne sprejemate oziroma izpeljete nobene pomembne, važne življenjske odločitve (sprememba delovnega mesta, opustitev šolanja, razveza ali sklenitev zakona, upokojitev, odločitev za otroka, samomor ...),. Terapevt ne odloča o ničemer, vendar pa pomaga speljati učinkovitejši proces tehtanja argumentov in sprejemanja odločitve.
Poskusne seanse
Prve 3 mesece potekajo poskusne seanse, da bosta lahko s terapevtom skupaj ocenila, kako vam taka oblika dela odgovarja, oziroma je to za vas ustrezen način zdravljenja. Po tem času bosta skupaj sprejela dokončno odločitev.
Pravilo zaupnosti
Pogovori iz seans so zaupni, tudi po tem, ko zaključite obravnavo. To obvezuje obe strani, vas in terapevta.
Na podlagi etičnega kodeksa je terapevt dolžen prelomiti zaobljubo, če je ali bo izvršeno kriminalno dejanje, če je ogrožen otrok ali mladoletna oseba, ali če obstaja nevarnost, da ste sebi in/ali drugemu (življensko) nevarni.