1. Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom in psihoterapevtom?
Psihiater zdravi duševne bolezni in težje duševne motnje. Postavi diagnozo in predpiše ustrezna zdravila, če je to seveda potrebno. Slabost te oblike zdravljenja je v tem, da duševna motnja samo z jemanjem tablet ne izgine, izginejo le njeni simptomi – za trajnejši rezultat so nujne tudi druge oblike zdravljenja. Dobra plat tovrstnega zdravljenja je, da zdravila razmeroma hitro omilijo simptome.
Psiholog na podlagi vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati s psihološkim svetovanjem. Zdravil ne more predpisovati. Najpogosteje so zaposleni v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, podjetjih, vojski, zdravstvu itd.
Psihoterapevt je strokovnjak, posebej izobražen in usposobljen za zdravljenje duševnih motenj in težav. Njegova prednost je v tem, da tak pristop človeka tudi v resnici ozdravi; pri veliki večini klientov, ki zaključijo proces, so rezultati dolgotrajni oziroma trajni. Pri hujših duševnih motnjah (npr. psihoze) pa ima omejen vpliv. Tudi hujše odvisnosti od psihoaktivnih snovi pogosto zahtevajo drugačno obravnavo in popolno abstinenco (vzdržnost).
Psihoterapija vedno zahteva posameznikovo svobodno odločitev za zdravljenje, saj brez sodelovanja terapevta in klienta ni možno.
Psihoterapija je usmerjena v iskanje, razumevanje in spreminjanje prepričanj skozi katera delujemo. Je učinkovita pri odpravljanju ali lajšanju simptomov kot posledica čustvenih stisk, kompleksnejših psihičnih težav in duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost, …). Je daljši in globlji proces, ki je primeren za tiste posameznike, ki si želijo temeljitejših in bolj trajnih sprememb pri sebi. Trajanje psihoterapije je odvisno od kompleksnosti težav in od klientove pripravljenosti za intenzivno delo na sebi.
Svetovanje je proces osredotočen na razreševanje specifične težave posameznika oziroma nezadovoljive situacije. Usmerjen je v razumevanje trenutne situacije ali problema. S pomočjo novega razumevanja in veščin posameznik izboljša kvaliteto svojega življenja. Je kratkotrajen proces, zato je število srečanj omejeno. Metoda dela je enaka kot pri psihoterapiji.
2. Zakaj zdravila niso dovolj?
Zdravilo samo ne more rešiti vseh težav. Zdravila zdravijo simptome. Včasih so zdravila nujno potrebna, ker drugače ne moremo rešiti težav, včasih pa celo poslabšajo stanje.
3. Ali sem nor, če grem na psihoterapijo?
Psihoterapija je kot metoda zdravljenja primerna le pri ljudeh, kjer so ohranjene zmožnosti samoraziskovanja in samospreminjanja, kar pa pomeni, da je primerna skoraj za vsakogar. V resnici spoznanje, da imamo težave in odločitev za pomoč pomeni, da se dobro zavedamo realnosti, kar je ravno obratno od »norosti«, ki pomeni izgubo stika z realnostjo.
4. Mar niso ljudje, ki gredo na terapijo šibki?
Nikakor. Ljudje, ki prosijo za pomoč, so v resnici močni, vedo, kaj potrebujejo in zato si poiščejo pomoč. Vsakdo kdaj potrebuje pomoč. Morda se vam zdi neka težava preobsežna. Mogoče že obvladate nekaj strategij, ki ste jih uporabljali že prej, vendar trenutno ne delujejo. Pri skupnem sodelovanju vam bom pomagala ugotoviti, kaj so vaše prednosti in kako jih spet uresničiti v tem, kar se dogaja zdaj.
5. Kakšna je razlika med pogovorom s psihoterapevtom in vašim najboljšim prijateljem ali družino?
Če se zaupate vašim prijateljem ali družinskemu članu, lahko vaši problemi izzovejo veliko negativnih čustev in lahko pride do izogibanja ali do prekinitve odnosov.
Psihoterapevt pa vam lahko pomaga na nov način pristopiti k težavi, nauči vas novih veščin, pridobiva različne perspektive, vas posluša brez presoje ali pričakovanj in vam pomaga prisluhniti sebi. Poleg tega je terapija popolnoma zaupna. Ne bo vam treba skrbeti, da drugi "poznajo vaše težave".
6. Kako dolgo bo to trajalo?
Žal tega ni mogoče reči. Vsake okoliščine so edinstvene in trajanje terapije, da dosežete cilje, je odvisno od vaše želje po osebnem razvoju, zavzetosti in dejavnikov, zaradi katerih boste iskali terapijo.
Večina klientov občuti izboljšanje po nekaj mesecih psihoterapevtskega procesa, saj se ravnotežje nevrotransmiterjev vzpostavi razmeroma hitro. Velja pa opozorilo, da se lahko to ravnotežje v primeru novih obremenitev vsakič znova poruši, zato se utegnejo težave in simptomi vračati, dokler v procesu niso dosežene tudi fiziološke spremembe možganov. Nevroznanstvene raziskave kažejo, da je za doseganje trajnih rezultatov potreben vsaj petleten psihoterapevtski proces. Možgani namreč potrebujejo vsaj toliko časa, da lahko ustvarijo nove možganske povezave (nevronske mreže), kar omogoča trajno spremembo doživljanja, čustvovanja in odzivanja ter posledično trajno zmanjšanje ali odpravo simptomov težav ali motenj.
7. Kaj lahko storim, da terapijo kar najbolje izkoristim?
Tako da ste predani temu, da kar najbolje izkoristite svoje seanse. Vaše uspešno sodelovanje, aktivnost in predanost sta ključnega pomena za vaš uspeh. Konec koncev se na seansi vidimo le enkrat na teden, včasih tudi večkrat. Življenje in delo, zunaj seans, vam bo resnično pomagalo videti vašo osebno rast in razvoj.
8. Katera terapija je najboljša za mojo težavo?
Psihoterapevtski proces pri vsakem človeku poteka nekoliko drugače, kajti izkušen terapevt način dela, uporabljene posege in tempo prilagaja posameznikovim potrebam in njegovi trenutni zmogljivosti za samospreminjanje. Zato velja, da ne obstaja najboljša oblika terapije za posamezno težavo ali motnjo, pač pa je treba za vsakega posameznika oblikovati neprimernejši potek procesa psihoterapije.
9. Kaj v psihoterapiji zdravi in prinaša spremembe?
Zdravi predvsem dolgotrajen varen odnos med terapevtom in klientom ter klientovo aktivno vnašanje sprememb v svoje življenje - delovanje in odnose.
10. Ali mi lahko terapevt vsili spremembe osebnosti, ki jih sam ne želim?
Vsak se spreminja tako in toliko, kolikor se sam odloči. Terapevt na noben način ne more vnesti sprememb, ki jih klient noče.
11. Kako bom vedel, ali psihoterapija pri meni učinkuje?
Vsak klient zagotovo opazi izboljšanje, saj se začne sčasoma bolje počutiti in drugače, bolj suvereno, delovati v svojem življenju in odnosih.
12. Ali mi psihoterapija lahko poslabša stanje?
Občasno se simptomi, zlasti na začetku, res lahko stopnjujejo, ker v več zornih kotov osvetljujemo globino problema, kar je lahko tudi težko in boleče. Ko pa klient in terapevt zgradita dober in varen odnos, se doživljanje običajno prične umirjati.
13. Ali lahko pričakujem, da po končani psihoterapiji ne bom več imel nobenih problemov v življenju?
Problemi in ovire so normalen del življenja. V psihoterapiji se usposobimo za to, da se z njimi bolje soočamo in jih uspešneje rešujemo.
14. Ali lahko pričakujem, da me po zaključeni psihoterapiji nič več ne bo vznemirilo, da ne bom več čutil tesnobe, krivde, sramu…?
To je nerealno pričakovanje in nikakor želeno stanje, saj odsotnost negativnih občutkov močno ogrozi način življenja. Negativni občutki se bodo še naprej pojavljali, vendar v primernih situacijah in z obvladljivo intenzivnostjo.