1. Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom in psihoterapevtom?
Psihiater zdravi duševne bolezni in težje duševne motnje. Postavi diagnozo in predpiše ustrezna zdravila, če je to seveda potrebno. Slabost te oblike zdravljenja je v tem, da duševna motnja samo z jemanjem tablet ne izgine, izginejo le njeni simptomi – za trajnejši rezultat so nujne tudi druge oblike zdravljenja. Dobra plat tovrstnega zdravljenja je, da zdravila razmeroma hitro omilijo simptome.
Psiholog na podlagi vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati s psihološkim svetovanjem. Zdravil ne more predpisovati. Najpogosteje so zaposleni v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, podjetjih, vojski, zdravstvu itd.
Psihoterapevt je strokovnjak, posebej izobražen in usposobljen za zdravljenje duševnih motenj in težav. Njegova prednost je v tem, da tak pristop človeka tudi v resnici ozdravi; pri veliki večini klientov, ki zaključijo proces, so rezultati dolgotrajni oziroma trajni. Pri hujših duševnih motnjah (npr. psihoze) pa ima omejen vpliv. Tudi hujše odvisnosti od psihoaktivnih snovi pogosto zahtevajo drugačno obravnavo in popolno abstinenco (vzdržnost).
Psihoterapija vedno zahteva posameznikovo svobodno odločitev za zdravljenje, saj brez sodelovanja terapevta in klienta ni možno.
Psihoterapija je usmerjena v iskanje, razumevanje in spreminjanje prepričanj skozi katera delujemo. Je učinkovita pri odpravljanju ali lajšanju simptomov kot posledica čustvenih stisk, kompleksnejših psihičnih težav in duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost, …). Je daljši in globlji proces, ki je primeren za tiste posameznike, ki si želijo temeljitejših in bolj trajnih sprememb pri sebi. Trajanje psihoterapije je odvisno od kompleksnosti težav in od klientove pripravljenosti za intenzivno delo na sebi.
Svetovanje je proces osredotočen na razreševanje specifične težave posameznika oziroma nezadovoljive situacije. Usmerjen je v razumevanje trenutne situacije ali problema. S pomočjo novega razumevanja in veščin posameznik izboljša kvaliteto svojega življenja. Je kratkotrajen proces, zato je število srečanj omejeno. Metoda dela je enaka kot pri psihoterapiji.

2. Zakaj zdravila niso dovolj?
Zdravilo samo ne more rešiti vseh težav. Zdravila zdravijo simptome. Včasih so zdravila nujno potrebna, ker drugače ne moremo rešiti težav, včasih pa celo poslabšajo stanje.

3. Ali sem nor, če grem na psihoterapijo?
Psihoterapija je kot metoda zdravljenja primerna le pri ljudeh, kjer so ohranjene zmožnosti samoraziskovanja in samospreminjanja, kar pa pomeni, da je primerna skoraj za vsakogar. V resnici spoznanje, da imamo težave in odločitev za pomoč pomeni, da se dobro zavedamo realnosti, kar je ravno obratno od »norosti«, ki pomeni izgubo stika z realnostjo.

4. Mar niso ljudje, ki gredo na terapijo šibki?
Nikakor. Ljudje, ki prosijo za pomoč, so v resnici močni, vedo, kaj potrebujejo in zato si poiščejo pomoč. Vsakdo kdaj potrebuje pomoč. Morda se vam zdi neka težava preobsežna. Mogoče že obvladate nekaj strategij, ki ste jih uporabljali že prej, vendar trenutno ne delujejo. Pri skupnem sodelovanju vam bom pomagala ugotoviti, kaj so vaše prednosti in kako jih spet uresničiti v tem, kar se dogaja zdaj.

5. Kakšna je razlika med pogovorom s psihoterapevtom in vašim najboljšim prijateljem ali družino?
Če se zaupate vašim prijateljem ali družinskemu članu, lahko vaši problemi izzovejo veliko negativnih čustev in lahko pride do izogibanja ali do prekinitve odnosov.
Psihoterapevt pa vam lahko pomaga na nov način pristopiti k težavi, nauči vas novih veščin, pridobiva različne perspektive, vas posluša brez presoje ali pričakovanj in vam pomaga prisluhniti sebi. Poleg tega je terapija popolnoma zaupna. Ne bo vam treba skrbeti, da drugi "poznajo vaše težave".

6. Kako dolgo bo to trajalo?
Žal tega ni mogoče reči. Vsake okoliščine so edinstvene in trajanje terapije, da dosežete cilje, je odvisno od vaše želje po osebnem razvoju, zavzetosti in dejavnikov, zaradi katerih boste iskali terapijo.
Večina klientov občuti izboljšanje po nekaj mesecih psihoterapevtskega procesa, saj se ravnotežje nevrotransmiterjev vzpostavi razmeroma hitro. Velja pa opozorilo, da se lahko to ravnotežje v primeru novih obremenitev vsakič znova poruši, zato se utegnejo težave in simptomi vračati, dokler v procesu niso dosežene tudi fiziološke spremembe možganov. Nevroznanstvene raziskave kažejo, da je za doseganje trajnih rezultatov potreben vsaj petleten psihoterapevtski proces. Možgani namreč potrebujejo vsaj toliko časa, da lahko ustvarijo nove možganske povezave (nevronske mreže), kar omogoča trajno spremembo doživljanja, čustvovanja in odzivanja ter posledično trajno zmanjšanje ali odpravo simptomov težav ali motenj.

7. Kaj lahko storim, da terapijo kar najbolje izkoristim?
Tako da ste predani temu, da kar najbolje izkoristite svoje seanse. Vaše uspešno sodelovanje, aktivnost in predanost sta ključnega pomena za vaš uspeh. Konec koncev se na seansi vidimo le enkrat na teden, včasih tudi večkrat. Življenje in delo, zunaj seans, vam bo resnično pomagalo videti vašo osebno rast in razvoj.

8. Katera terapija je najboljša za mojo težavo?
Psihoterapevtski proces pri vsakem človeku poteka nekoliko drugače, kajti izkušen terapevt način dela, uporabljene posege in tempo prilagaja posameznikovim potrebam in njegovi trenutni zmogljivosti za samospreminjanje. Zato velja, da ne obstaja najboljša oblika terapije za posamezno težavo ali motnjo, pač pa je treba za vsakega posameznika oblikovati neprimernejši potek procesa psihoterapije.

9. Kaj v psihoterapiji zdravi in prinaša spremembe?
Zdravi predvsem dolgotrajen varen odnos med terapevtom in klientom ter klientovo aktivno vnašanje sprememb v svoje življenje - delovanje in odnose.

10. Ali mi lahko terapevt vsili spremembe osebnosti, ki jih sam ne želim?
Vsak se spreminja tako in toliko, kolikor se sam odloči. Terapevt na noben način ne more vnesti sprememb, ki jih klient noče.

11. Kako bom vedel, ali psihoterapija pri meni učinkuje?
Vsak klient zagotovo opazi izboljšanje, saj se začne sčasoma bolje počutiti in drugače, bolj suvereno, delovati v svojem življenju in odnosih.

12. Ali mi psihoterapija lahko poslabša stanje?
Občasno se simptomi, zlasti na začetku, res lahko stopnjujejo, ker v več zornih kotov osvetljujemo globino problema, kar je lahko tudi težko in boleče. Ko pa klient in terapevt zgradita dober in varen odnos, se doživljanje običajno prične umirjati.

13. Ali lahko pričakujem, da po končani psihoterapiji ne bom več imel nobenih problemov v življenju?
Problemi in ovire so normalen del življenja. V psihoterapiji se usposobimo za to, da se z njimi bolje soočamo in jih uspešneje rešujemo.

14. Ali lahko pričakujem, da me po zaključeni psihoterapiji nič več ne bo vznemirilo, da ne bom več čutil tesnobe, krivde, sramu…?
To je nerealno pričakovanje in nikakor želeno stanje, saj odsotnost negativnih občutkov močno ogrozi način življenja. Negativni občutki se bodo še naprej pojavljali, vendar v primernih situacijah in z obvladljivo intenzivnostjo.

Moj pristop je celovit in dolgoročen. Rezultati so globoki in trajni. Sem neposredna in na rešitve usmerjena.

Zadovoljna sem, da vam lahko pomagam prepoznati in graditi na svojih prednostih, poiskati orodja in strategije, ter jih uporabiti za odstranjevanje ovir in reševanju težav, do bolj zadovoljnega in izpolnjenega življenja.

Za uresničevanje tega cilja, je pomembno, da terapevtske ure postanejo vaš neomejen varen prostor, kjer spregovorite, se slišite in raziščete svoj čustveni, simbolični in notranji svet.
V svojem terapevtskem pristopu poskušam biti splošna in eklektična v iskanju resnice.
Kaj to pomeni za vas? Terapija je osebna in na klienta usmerjena.. To je pristop pri katerem ničesar vnaprej ne zavračamo temveč to analiziramo in o tem razmislimo, primerjamo in povežemo z že znanim, da bi na koncu prišli do najboljšega zaključka, najbolj vrednega, ki ga lahko sprejmete.
Terapija je vzpenjanje proti resnici. In ko to resnico odkrijemo, jo je treba pokazati in potrditi.
Moj cilj za vas je, da vam pomagam razkriti vaš resnični potencial, da se ponovno povežete s svojim jedrom, zato da bi lažje živeli življenje, ki si ga želite.
Moje prepričanje je, da že imate moč in orodje v sebi, le prikrile so jih skrite plasti in travme preteklosti, ali pa so se odklopile. Če jih pa nimate vam jih pomagam zgraditi.
Čeprav ne moremo spremeniti preteklih dogodkov ali celo trenutnih okoliščin, vam lahko pomagam, da boste lažje razumeli in se naučili reševati izzive v vašem življenju.

Psihoterapija je poseben odnos med terapevtom in klientom. Ta odnos ima nekatera pravila, ki jih je dobro poznati še pred vstopom v terapijo.
Eden od ključnih dejavnikov za izid terapije je odnos med klientom in terapevtom, zato je pomemben že njun prvi stik. Čeprav se je mogoče na uvodni pogovor naročiti tudi po elektronski pošti, je zelo priporočljivo, da terapevta najprej pokličete po telefonu. Na uvodni pogovor vam bo lažje priti, če boste imeli občutek, da ne prihajate k popolnemu neznancu, poleg tega boste že opremljeni s prvimi potrebnimi informacijami.
Nemalokrat se zgodi, da osebo s težavami skuša naročiti nekdo od njegovih bližnjih (partner, starši ali odrasli otroci). Naj si okolica še tako želi, da bi se njihov bližnji vključil v terapijo, te ni mogoče izvajati, če se človek sam ne odloči za sodelovanje v procesu. Zato je prvi nujni korak, da človek, ki se želi vključiti v psihoterapijo, sam pokliče psihoterapevta in se dogovori za srečanje.
Individualna ura traja 50 minut, srečanja potekajo enkrat na teden (na osnovi posebnega dogovora lahko tudi dvakrat na teden), če je možno, vsak teden na isti dan in ob isti uri.
Termin je mogoče spremeniti le izjemoma. Za terapevtski proces je ključno, da si klient čas uredi tako, da lahko redno obiskuje seanse. Stalnost srečanj namreč zagotavlja nemoten potek terapije, saj ustvari občutek zanesljivosti in varnosti.
Ključna prvina psihoterapevtskega procesa je zaupen odnos med terapevtom in klientom; brez tega se klient ne more počutiti sprejet in varen. Pravilo zaupnosti zavezuje obe strani – terapevta in klienta. Skladno s tem so vse vsebine, ki jih obdelujeta na terapevtskih urah, zaupne narave, zato jih ni dovoljeno javno obravnavati.
Odpoved individualne obravnave ali spremembo termina je treba sporočiti teden dni vnaprej. V nasprotnem velja, da je bila terapija uresničena.
Če klient izostane s seanse, ne da bi jo pravočasno odpovedal, velja, da je bila uresničena.
Seanse je treba rezervirati in plačati mesec dni vnaprej. Plačilo za pravočasno odpovedane seanse se prenese na naslednji mesec.
V primeru hujše stiske med posameznimi seansami sem dosegljiva na telefon in mail.

Ocena uporabnika: 1 / 5

Motiviranost
Psihoterapija je oblika zdravljenja, ki poteka v obliki razgovora, v katerem ste vi aktivno udeleženi. Zato je uspeh celotne terapije odvisen od tega, koliko si boste v terapiji sami prizadevali in sami kritično odpirali aktualne probleme, do katerih boste prišli, torej od vaše motiviranosti.

Vztrajnost
Osnovni pogoj za terapijo je, da se zavežete k rednemu prihajanju in si življenje organizirate tako, da se seans redno in točno udeležujete, saj so redni obiski predpogoj za učinkovitost psihoterapije. Izjema je le bolezen ali druge urgentne okoliščine. O delovnem dopustu se dogovorimo vnaprej.

Samospoznavanje
Psihoterapija ni svetovanje, ampak aktivno ukvarjanje s samim seboj. Je samospoznavanje, pri katerem ste bolj aktiven od terapevta. Bistvo obravnave je razgovor o vašem življenju, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, o vaših preteklih in aktualnih odnosih, tudi o odnosu s terapevtom, itd. V vašem interesu je, da glasno razmišljate in govorite o problemih, o možnih vzrokih zanje in o možnostih in ovirah za njihovo reševanje ter iščete različne nove poti. Le na ta način vam terapevt lahko pomaga, sicer pa težje ali pa sploh ne.

Odsotnost samocenzure
Aktualne težave so vedno povezane tudi s preteklim življenjem, zato je potrebno iskati te povezave. Tako kot smo se naučili videti, čutiti, presojati in ravnati kot otroci, to ponavljamo kot odrasli. Zato je pomembno, da naglas brez samocenzure govorite o vsem, kar vam pride na misel. Ljudje namreč stvari vidimo včasih drugače kot nekdo, ki ni z njimi neposredno povezan in čustveno vključen, zato terapevt lahko dogodke iz vašega življenja vidi drugače kot vi. Na ta način bodo stvari lahko postale bolj jasne.

Izražanje razmišljanj in občutkov
Vsaka ura se začne tako, da pridete, sedete in začne sami govoriti o tem, kar je tisti hip za vas pomembno. Bistveno za uspeh zdravljenja je, da izrazite vse, kar vam pride na misel in predvsem tisto, kar čutite. Pripovedujete tudi o vaših sanjah ali fantazijah. Prednost dajete tistemu, o čemer vam je najtežje govoriti.V začetku boste morda imeli težave, a se boste sčasoma tega navadili.

Odporih in stranski učinki ob terapiji
Psihoterapija je od časa do časa zelo težka in naporna. Ne boste vedno vedeli, o čem govoriti. Srečali se boste z odpori, tudi motivacija bo občasno manjša. Tudi terapevtski odnos budi najrazličnejša, lahko celo zelo intenzivna čustva in občutke, od najbolj prijetnih pa do najbolj negativnih. O teh občutkih je nujno potrebno spregovoriti.

Trajanje terapevtskega procesa
Tega ni mogoče vnaprej napovedati, saj so spremembe odvisne od več dejavnikov, od katerih so ključni motiviranost in vztrajnost pacienta, njegova kapaciteta za spremembe ter izgradnja terapevtskega delovnega odnosa. Terapija je dolgotrajna, saj se je potrebno naučiti novih načinov reševanja življenjskih situacij, zato pa je potreben čas. Konkretnega trajanja ni mogoče določiti na podlagi nekaj uvodnih razgovorov. Ne smete pričakovati, da bo prav kmalu bolje; to pa tudi ni noben znak, da v vašem primeru ne bo izboljšanja. Simptomi se lahko vračajo, občasno se, zlasti na začetku, lahko celo poslabšajo. Tudi vaši življenjski odnosi se lahko občasno poslabšajo.

Sprejemanje pomembnih odločitev
Dokler traja terapija, brez predhodnega pogovora in premisleka na seansi ne sprejemate oziroma izpeljete nobene pomembne, važne življenjske odločitve (sprememba delovnega mesta, opustitev šolanja, razveza ali sklenitev zakona, upokojitev, odločitev za otroka, samomor ...),. Terapevt ne odloča o ničemer, vendar pa pomaga speljati učinkovitejši proces tehtanja argumentov in sprejemanja odločitve.

Poskusne seanse
Prve 3 mesece potekajo poskusne seanse, da bosta lahko s terapevtom skupaj ocenila, kako vam taka oblika dela odgovarja, oziroma je to za vas ustrezen način zdravljenja. Po tem času bosta skupaj sprejela dokončno odločitev.

Pravilo zaupnosti
Pogovori iz seans so zaupni, tudi po tem, ko zaključite obravnavo. To obvezuje obe strani, vas in terapevta.
Na podlagi etičnega kodeksa je terapevt dolžen prelomiti zaobljubo, če je ali bo izvršeno kriminalno dejanje, če je ogrožen otrok ali mladoletna oseba, ali če obstaja nevarnost, da ste sebi in/ali drugemu (življensko) nevarni.