V vsakdanjem življenju se srečujemo s posamezniki, s katerimi sicer nimamo globljih odnosov, a vendar ta srečanja postanejo majhen del nas samih. Sosed, poštar, prodajalka... vse to so naši znanci, s katerimi vsak dan poklepetamo, a vendar o njih ne vemo nič. Če katerega od njih nekega dne ni več, lahko za nekaj časa občutimo izgubo, saj smo se navadili nanje. Ti odnosi v našem življenju igrajo pomembno vlogo, četudi se tega ne zavedamo povsem.
Pogosto pozabljamo, da je človek najprej skupinsko in šele nato samostojno bitje. Sožitje z drugimi je prvotnejše kot samostojnost.
Kako skupinska psihoterapija pojasnjuje nastanek težav in pot do zdravja?
V pričujočem članku govorim o analitično usmerjeni skupinski psihoterapiji, ki temelji na stališču, da izhajajo naši problemi v medosebnih odnosih, iz zgodnjih motenj v odnosih in da lahko te motnje zadovoljivo obravnavamo in odpravimo le v medosebnih situacijah.
Analitično usmerjena skupinska psihoterapija torej predstavlja našo drugo možnost. Ponuja nam, da se znotraj varne skupine ponovno učimo zaznavati sami sebe v odnosih, predelujemo čustvene zaplete iz preteklosti in sedanjosti, in istočasno pridobivamo nove odnosne izkušnje.
Kako poteka skupinska psihoterapija?
Poteka v skupini, ki šteje od 5 do 10 članov. Člani sedijo v krogu in med seboj svobodno komunicirajo. Teme pogovorov niso določene. Terapijo izvaja skupina skupaj s svojim terapevtom, ki spodbuja medosebno komunikacijo.
Skupina se srečuje enkrat tedensko za uro in pol v obdobju od enega do več let. Skupina potrebuje določen čas, da se v njej izgradi občutek zaupanja in varnosti, zato je nujna redna udeležba.
V središču dogajanj so odnosi in komunikacija, skupinska komunikacija vodi k izboljšanemu, bogatejšemu in svobodnejšemu delovanju vsakega posameznika.
Skupina nudi občutek pripadnosti, čustvene opore in zaupnosti. Osebne skrbi, konflikti in težave se obravnavajo v zaupni atmosferi. Na začetku je pogost občutek, da posameznik težko govori o svojih problemih pred drugimi, vendar ta občutek hitro mine ob spoznanju, da v težki življenjski situaciji nismo sami. Za vse tiste, ki težko govorijo o sebi, so skupine zelo koristne.
V skupino prenašamo svoje vzorce komunikacije, vedenje in občutenja, zato imamo priložnost slišati, kako nas v skupini vidijo in doživljajo drugi. Včasih je ta slika drugačna od tiste, ki jo imamo o sebi, kar pa nas lahko obogati in nam pomaga sprejeti se take, kot smo ali pa spremeniti vzorce, ki so za nas škodljivi.
Ko spoznamo, da imajo tudi drugi probleme, lažje sprejmemo lastni problem.
Primerni in neprimerni kandidati za skupinsko prihoterapijo.
Zaželjene lastnosti kandidatov za skupinsko psihoterapijo so: dobra inteligentnost in sposobnost samoopazovanja in izražanja, motivacija za osebnostno spremembo in ne le za odpravo simptomov, sprejemanje dolgotrajne terapije, sposobnost tolerance za občasne frustracije, sposobnost upoštevati pravila skupine: zaupnost, empatičnost, sposobnost izražanja čustev v besedah in vzpostavitve odnosa z drugo osebo.
Neprimerni kandidati so slabo motivirani, napoteni proti svoji volji, nesposobni upoštevanja pravil skupine, nesposobni sledenja dogajanja v skupini, izražanja, pomnenja, koncentriranja.
Komu lahko koristi?
Skupinska psihoterapija je primerna metoda, za obravnavo večine težav, ki jih obravnavamo v individualni psihoterapiji. Njena prednost je tudi v ceni, zato je dostopna tudi ljudem z nižjimi prihodki. Namenjena je vsem, ki imajo težave z nizko samopodobo, ter vsem, ki si želijo živeti kvalitetnejše in polnejše življenje. Je ustrezna metoda za vse tiste ki se soočajo s težavami pri vzpostavljanju stika in uveljavljanju v medosebnih odnosih. Pomaga tistim, ki težje prepoznavajo ali upoštevajo občutke in čustva drugih in se zato srečujejo z nesporazumi in konflikti.
Poleg tega, je skupinska psihoterapija uporabna tudi v izobraževanju, usposabljanju in v ostalih organizacijah, kjer je potrebno in koristno poznavanje skupinskih procesov in spretnosti ravnanja z njimi, npr. težave s tekmovalnostjo, težave pri teamskem delu, težave pri socialnih veščinah in komunikaciji…
Cilj obravnave
Cilj skupinske psihoterapije ni samo odprava težav, temveč celovita sprememba osebnosti. Pomaga nam razrešiti konflikte, omogoči osebnostno rast in razvoj, poveča sposobnost razumevanja sebe in drugih in izboljšati odnose. Spremembe se kažejo v doživljanju in ravnanju posameznika.
Analitično usmerjena psihoterapija lahko doseže globoke in trajne spremembe, ter izboljša kakovost našega življenja.
Miranda Krašna univ.dipl.soc.del, spec.psih.
GSM: 031 417 244